PO DEVIANTNOSTI KONČNO MALO ANTROPOLOGIJE!

// FUNDACIJA ARLT – IZOBRAŽEVANJE IZ SOCIOLOŠKIH ZNANOSTI IN SVETOVALNIH SPRETNOSTI //

MODUL 5

1. SOCIAL PROBLEMS AND DEVIANCE

Moj študij socioloških znanosti in svetovanja me je v tokratnem modulu pripeljal do DEVIANTNOSTI. Kaj je deviantnost? SSJK definira deviantnost kot ODKLON, se pravi kot nekaj, kar ni v skladu z normalnim. Kaj pa je normalno? In ali je normalno vedno najbolj prav? Durkheim pravi, da so deviacije v družbi njen sestavni in funkcionalni del, da imajo svojo vlogo. Kendall (2010) piše, da so deviantnost lahko vsakršno obnašanje, aktivnost ali prepričanje ter specifične razmere, ki kršijo družbene norme. Deviantnost je po eni strani zelo osebna izkušnja – nekaterim ljudem se zdi deviantna že določena barva polti … Kaj bi sicer ti ljudje rekli o sebi? Ali bi mi morda človeka, ki tako razmišlja, označili za devaintega? Najbrž lahko … V vsaki družbi obstajajo odkloni in včasih so ti odkloni zametki nečesa novega, znanilci sprememb.

foto: AdinaVoicu, Pixabay

Ob besedi deviacija ali deviantnost najprej pomislimo na kriminalna in vedenjsko sporna dejanja. Ampak v naši družbi bi najbrž marsikdo rekel, da je dojenje pet let starega otroka tudi deviacija, čeprav se mami in otroku dojenje zdi povsem normalno. Še več: z dajanjem zgleda se lahko dojemanje dojenja v družbi spremeni in deviantnost dojenja bi v tem primeru lahko pomenila korak k spremembam v družbi. K demistifikaciji in detabuizaciji t. im. “dolgega” dojenja? Pojem deviantnosti torej lahko pokriva širok spekter pojavov in lastnosti … Zelo mi je všeč, kako devantnost razložita Palmer in Humphrey (1990, p. 1): “There is great diversity of deviant behaviour ranging from crime, mental illness, and suicide to minor rule breaking in school or at home, to excessive behaviours such as overeating and over drinking, to such positive forms as invention. Deviance implies nonconformity, doing things differently from the everyday routines … Without deviance there would be little change, and without change societies atrophy and die out.” Kako se pa tebi zdi?

2. RURAL and URBAN COMMUNITIES

Poglabljamo se prav v začetek človeštva in pojav prvih civilizacij ter razvojnih inovacij neolitika. “It was during one especially harsh glacial period at c. 130,000 years ago that H. sapiens evolved in Africa – the earliest specimen being found at OmoKibish in Ethiopia. This new species behaved in quite a different way to those that had preceded them: the archaeological record begins to show traces of art, ritual and a new range of technology, reflecting a more creative mind. H. sapiens rapidly replaced all existing human species, pushing the Neanderthals and H. errectus into extinction (Mithen, 2011).”
Z neolitikom se zgodi razvojna revolucija, ko ljudje začnejo gojiti rastline in živali ter s tem omogočijo stalnejši vir hrane za preživetje in napredek. Iz zgodovinskega vidika je najpomembnejša novost neolitika pojav institucij.

Photo by DESPIERRES Cécile from Pexels

Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi. Glede na to, da smo ljudje socialna bitja so morala pravila obnašanja za določen krog ljudi, ki je živel skupaj, obstajati že prej, z neolitikim pa pride do pravega razmaha “ustanov”. Osnovna in ena najstarejših je zagotovo družina. Drug pomemben pojav je religija, ki se je razvijala skozi obrede, povezane z naravo. Tretja pomembna ustanova, ki se je pojavila v neolitiku, je država (Egipt, Mezopotamija). Pred tem so se ljudje naslanjali na pravila, ki so jih narekovale in ustvarjale sorodstvenih vezi. Pojav obdelovanja zemlje je bil eden od predpogojev za nastanek države kot institucije in tudi za širitev prebivalstva (Petersen in Skaaning, 2010). Drugi faktorji za nastanek drževe so bile vojne aktivnosti in verjetno tudi religija. Razvojne razlike med posameznimi področji sveta v času neolitika so velike. V Mezopotamiji se je kmetijstvo razvilo ok. 8500 pr. n. št., medtem ko se je v Z Evropi pojavilo okoli 3500 pr. n. št. (Petersen in Skaaning, 2010). Z razvojem institucij se pojavijo tudi večje socialne razlike … O tem pa kaj več drugič. Zdaj moram predelati še vse čtivo, potem pa me čaka pisanje seminarske naloge …

Literatura:
– Mithen, S. (2011). After the Ice: A Global Human History, 20,000 – 5000 BC. A Global human history 20,000 – 5000 BC. Phoenix.
– Petersen, M., & Skaaning, S. (2010). Ultimate Causes of State Formation: The Significance of Biogeography, Diffusion, and Neolithic Revolutions. Historical Social Research, 35(3 (133)), 200-226. Retrieved March 3, 2021, from http://www.jstor.org/stable/25758844.