POSTOPNO UVAJANJE V VRTEC – zakoni in uradna priporočila

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, znotraj katerega deluje tudi Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, nalaga vsem vrtcem v Sloveniji, da omogočijo otrokom POSTOPNO UVAJANJE V VRTEC (1). OPOMBA: V času, ko je to besedilo nastalo, je bilo na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zapisano, da naj vrtci omogočijo postopno uvajanje. Po tem času so spletne strani Ministrstva prenovili in spremenili vsebino, zato na povezavi (1) ni več ista vsebina, kot je bila v času nastajanja tega članka.

Ministrstvo v skladu z Zakonom o vrtcih nalaga izpolnjevanje treh TEMELJNIH NALOG VRTCA:

– pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke,
– izboljšanje kakovosti življenja družin in otrok ter
– ustvarjanje možnosti za otrokov celostni razvoj (2).

Čas, ki ga otrok potrebuje za uspešno uvajanje v vrtec, ali katerokoli drugo novo situacijo in okolje, se od otroka do otroka RAZLIKUJE, saj smo si ljudje med seboj različni, ne samo ko odrastemo, ampak že kot dojenčki in malčki (7). Prehod v novo okolje, kar vrtec je, je za otroka VELIKA SPREMEMBA in nemogoče je pričakovati, da bo enoletni otrok zmožen absorbirati, predelati in razumsko regulirati vse senzacije in čustva, ki jih doživi v treh dneh, kolikor časa nekateri vrtci ali starši namenjajo za uvajanje. 

PRIPOROČILA ZA POSTOPNO UVAJANJE so različna, nekateri vrtci in strokovnjaki si razlagajo postopno uvajanje kot enotedensko uvajanje, pri čemer pa ne upoštevajo 3. člena Zakona o vrtcih, ki pravi, da vrtci delujejo meddrugim tudi po načelu enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki ter po načelu pravice do izbire in drugačnosti (3). Deklaracija o otrokovih pravicah s 4. načelom poziva starše, oblasti, in druge organizacije, da naj namenijo posebno skrb otroku in materi: “Otrok mora uživati vse ugodnosti socialnega varstva. Imeti mora pravico do življenja in razvoja v zdravih okoliščinah. Zato je treba njemu in njegovi materi dajati posebno nego in varstvo. Skrbeti je treba zanj in za njegovo mater že pred porodom.” (4), kar pomeni tudi v času uvajanja v vrtec. 

Tudi Kurikulum za vrtce, ki je nacionalni strokovni dokument in strokovna podlaga za delo v vrtcih, priporoča postopno uvajanje oziroma nalaga vrtcem odprto sodelovanje s starši, pri čemer imajo starši pravico, da se zadržijo v igralnici daljši ali krajši čas ter da se vključujejo v različne aktivnosti v dogovoru z vzgojiteljico (5).

Pred otroka so ob vstopu v vrtec postavljene zahtevne naloge, za katere potrebuje čas in podporo ter fizično prisotnost skrbnika (mame, očeta, druge osebe, ki ji zaupa), da jih bo lahko sprejel in izpeljal glede na svojo razvojno stopnjo. Vsak otrok ima PRAVICO DO DRUGAČNOSTI, ki mu jo priznava Zakon o vrtcih, torej je otrokova temeljna pravica, da je drugačen in da mu je treba za uvajanje ponuditi toliko časa, kot ga potrebuje, da se na nove razmere uspešno asimilira. Iz psihološkega vidika je za otroka pomembno, da ima za prilagoditev na nove razmere dovolj časa in da ima ob tem ob sebi svoje starše (5).

Otrok lahko stisko kaže na različne načine, ne nujno takoj z jokom. Zato ni vedno nujno, da otroci, ki ne jokajo, ne doživljajo stiske. Pri uvajanju, ki je za otroka prehitro, lahko pride do REGRESIVNEGA VEDENJA (več dojenja, nerazpoloženje, jokavost, motnje spanja in apetita, …), in to sploh ne nujno takoj. Regresija se lahko pojavi tudi še pol leta po vstopu v vrtec (5), saj otrok šele skozi čas spozna, da je vrtec nekaj, kar se mu bo dogajalo vsak dan in to je lahko zelo grenka izkušnja, sploh, če otroku v vrtcu ni prijetno, ali pa če je bil začetek težek.

UVAJANJE lahko poteka vse od enega tedna do nekaj tednov. To ni neka novodobna novost “staršev, ki komplicirajo”, ampak je sprejet način, ki ga poznajo in priporočajo psihologi (5), žal pa ga ne poznajo in ne upoštevajo premnogi vrtci. Pri postopnem uvajanju se je treba ozirati na otroka in na njegove odzive. Lahko se zgodi, da se bo otrok uspešno uvedel že v enem tednu. Pravtako pa se lahko zgodi, da bo otrok rabil malo več časa za prilagoditve. Edina pravilna pot uvajanja je, da otroku dopustimo biti enakovreden! To je, da upoštevamo njegova čustva in občutke, še prej pa jih je treba prepoznati in sprejeti. To je pa, verjamem, odraslim, ki so bili sami kot otroci zatrti v svojih čustvih, težko. 

– – – 

viri:
(1)http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_predsolsko_vzgojo_in_osnovno_solstvo/predsolska_vzgoja/#c17792
(2)http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447
(3)http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO447
(4)http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/deklaracija-o-otrokovih-pravicah/#c72
(5) http://www.mizs.gov.si/…/p…/podrocje/vrtci/pdf/vrtci_kur.pdf
(6)http://www.mojvrtec.com/assets/prvic-v-vrtec-celota.pdf
(7) https://dk.um.si/Dokument.php?id=29536

#uvajanjevvrtec#prvičvvrtec#dojenjeinuvajanjevvrtec#srčnaaleksandrabrlan#postopnouvajanjevvrtec#otrokovepravice#deklaracijaootrokovihpravicah