DOJENJE SKORAJ DVOLETNIH OTROK. PONOČI?

Dojenje dvoletnikov je lahko velik izziv, predvsem ponoči, ko mislimo, da bi se dojenje že zdavnaj lahko zmanjšalo, pa se kar ne in ne in ne. V tem času otroci doživljajo svojo renesanso, bi lahko rekla. Otrok spoznava, da je sam svoja celota, ločena od matere, kar spozna preko kognitivnega in gibalnega razvoja ter interakcij med njima. Seveda je pomemben del razvoja tudi psihosocialni razvoj. Človek se namreč razvija večrazsežnostno, med posameznimi razvojnimi plastmi pa potekajo ves čas interakcije in prav te ustvarjajo unikatno osebnost.

To, da je sam svoj, da lahko počne stvari ločeno od matere, otroka navda z občutkom veličastnosti, hkrati pa se v njem porajajo tudi občutki stiske, kadar mama ni v vidnem polju, saj še ni povsem zmožen razumeti, da mama obstaja, tudi če je ne vidi. Ko to doume, se tudi bolj sprosti in navezanost ni več tako izrazito opazna.  Okoli 3. leta doživi otrok psihološko rojstvo, začne navezovati stike in vezi tudi s svojimi vrstniki, a za raziskovanje sveta še vedno rabi varno in sprostilno bazo v obliki primarnega skrbnika, kar je največkrat mama, kasneje pa oba starša in tudi drugi najbližji ljudje, skaterimi se otrok varno naveže.

Kadar je otrok pogosto in veliko časa z mamo, se lahko tudi pogosteje doji, lahko tudi izredno pogosto. To bi lahko bila odslikava materinega stresa, kadar je sama za vse in cele dneve z otrokom, kar je vsekakor naporno, četudi prinaša lep in čustveno prijeten izkupiček povezanosti in ljubezni. Otroci dejansko ogromno posnemajo, saj se s tem učijo, ali so njihova izražanja čustev ustrezna ali ne, ko dobijo odziv nanje od staršev. Zato je tudi pomembno, kako reagiramo na otrokove izpade, na pogosto dojenje, na nočno dojenje itd. 

Otroci se pogosto zbujajo za dojenje tudi, kadar so še v plenički, zato vedno predlagam, da se lotite opuščanja plenice čimprej. Otrok je za izločanje brez plenice pripravljen takoj po rojstvu. Izloča namreč brez plenice že v maternici in opremljen s tem znanjem se tudi rodi, tako zna že čisto majhen dojenček rahlo, res rahlo, zadržati urin in blato, pogosto pa tudi nočejo odvajati blata v plenico in to “prepoznamo” kot zaprtost. V resnici bi otrok rad izločil blato brez plenice, ker mu plenica predstavlja prepreko.

Pogosto nočno zbujanje za dojenje je lahko povezano z izraščanjem zob, ki v 2. letu intenzivno izraščajo.

Poleg tega je lahko povezano z raznimi razvojnimi izzivi in dnevnim ali širšim trenutnim dogajanjem: odhod v vrtec, otrok začne govoriti, osvoji druge razvojne korake, selitev, mama gre v službo, mama ima naporno službo in pride domov razdražena, utrujena; oče in mama se kregata, prihod sorejenca, odtegovanje dojenja takoj po vrtcu, ali v drugem obdobju, ko otrok jasno pokaže, da bi se dojil, itd.

Utrujenost lahko omilite z veliko počitka, kolikor pač lahko, tako da dnevno dogajanje daste na minimum, da si ne zadate preveč aktivnosti popoldan ali za vikend, da malo gnezdite z otrokom popoldan po vrtcu ali čez vikend, da se ima priložnost naužiti dojenja. Pomagate si lahko s hrano pa seveda z raznimi sprostitevnimi tehnikami, po potrebi tudi prehranskimi dodatki, vitamini, minerali itd.

Če bi želeli prenehati z dojenjem ponoči, se lahko poslužite različnih tehnik, vsekakor pa odvsetujem zamenjavo dojke za umetne cuclje, saj lahko dude in flaške vplivajo na slabši ravzoj ustne votline in zob, pitje kravjega ali rastlinskega mleka iz flaške ponoči lahko povzroči nastanek kariesa. Dveletni otrok ponoči ni lačen, se pravi ne joka zaradi hrane in kravjega ali rastlinskega mleka zagotovo ne potrebuje. Ponoči se otroci dojijo zaradi sprostilnega in pomiritvenega učinka dojenja, ne zaradi njegovih prehranskih značilnosti.

Izjokavanje bi bilo, če bi otroka pustili samega, da se joka dokler ne zaspi od izčrpanosti. Če pa ste pri otroku, ga nosite, crkljate ali počnete druge ustrezne postopke umirjanja in/ali povezovanja (nošenje, crkljanje, vožnja z vozičkom, če otroku tako ustreza, …), pa ne gre za izjokavanje v smislu, da se otrok počuti zapuščenega, čeprav joka in doživlja stisko. Ampak ste vi ob njem in mu nudite varen prostor za izražanje njegovih čustev, hkrati pa tudi prostor za pomiritev in sprostitev ter priklic občutka varnosti.