NEGATIVNO VZNEMIRJENJE IN AVERZIVNA ČUSTVENA STANJA, KI JIH LAHKO IZZOVE DOJENJE

Aleksandra Brlan
www.srcna.si
22.2.2109, Ljubljana
foto: https://picgra.com/user/breastfeedingaversion/3477327056

https://picgra.com/user/breastfeedingaversion/3477327056

Dojenje je na splošno lepa in topla vzajemna povezava med otrokom in mamo. Mame se ponavadi ob dojenju počutijo sproščene in izpolnjene, ko otroku s svojimi dojkami in mlekom omogočajo rast, razvoj in varnost ter sproščanje. Med procesom dojenja se meddrugim sprošča hormon oksitocin, ki ugodno vpliva na materino in otrokovo doživljanje dojenja in splošno počutje (1). Dojenje pa lahko spremljajo tudi neprijetne izkušnje, tako na začetku prve tedne, ko se lahko soočamo z neprespanimi nočmi in raznimi izzivi, kot so na primer slabše napredovanje otroka s težo, boleče bradavice, zamašeni mlečni vodi in otrokove prebavne težave, kakor tudi kasneje ob raznih dojilskih stavkah in spalnih regresijah ter drugih izzivih, povezanih z otrokovimi razvojnimi koraki. A vse to so fizični izzivi dojenja, ki niso neposredno povezani z aktom dojenja in katerih izvor je ponavadi otrok, materi pa povzročajo skrbi ter jo navdajo z dvomi o učinkovitosti dojenja. Normalno je, da vsak stresen izziv z dojenjem lahko mamo potre in neprijetno vznemiri. A ko se težave z dojenjem uredijo, ponavadi pride do bolj ali manj umirjene homeostaze in dojenje zopet lahko postane prijetno.

Kaj pa, ko se ob samem aktu dojenja pojavijo bes, jeza, anksioznost ali celo gnus? Ko mamo med samim procesom dojenja preplavijo melanholični občutki negativizma, sramu, v želodcu pa se pojavi praznina? Ali pa, ko v fazi intenzivnega materinstva, ko je cele dneve v stiku z otrokom, mama občuti predoziranost z dotikom in odpor do dotikanja? Raziskava dr. M. Watkinson in sodelavcev je pokazala, da lahko sam proces dojenja sproži (ang.: trigger) spekter nasprotujočih si misli in čustev, ki vplivajo na to, kako mama dojema sebe v odnosu do otroka (1). Mame o tem le redko poročajo, saj so občutki sramu in obžalovanja, da so ob dojenju čutile nekaj negativnega, lahko zelo močni. Poleg tega o takšnih senzacijah pri dojenju tudi strokovnjaki nimajo vedno ustreznega znanja. Znanstvenih raziskav ni veliko. Zato so odzivi strokovnjakov na negativne občutke in čutenja mater v povezavi z dojenjem lahko neustrezni. Matere se tudi bojijo, da bi jih strokovnjaki (zdravniki, terapevti) lahko zaradi negativnih doživljanj med dojenjem prijavili socialni službi zaradi domenevne možnosti zlorabe otroka. A negativni in neprijetni občutki in čustva, ki se v materah porajajo med dojenjem, kakor poročajo mame, ki jih doživljajo, niso usmerjeni v otroka. Mati do otroka in do dojenja, kljub tem zaznavam in doživljajem, goji pozitiven odnos (1).

O čem je torej govora? Od kje izhajajo negativni občutki med dojenjem, kaj jih poraja? Je to poporodna depresija, materinska otožnost? Ali samo čuden preblisk, ki na srečo mine? Strokovnjaki ponavadi postavijo diagnozo poporodna depresija, a to ni vedno ustrezno. Obstaja namreč več vrst negativnih zaznav in senzacij med dojenjem. Nekatera so vezana na starost doječega otroka, druga ne. Lahko se pojavijo tudi pri mamah, ki črpajo (1). Nekatera pa se pojavijo tudi pri mamah, ki ne dojijo (11). Poznamo naslednje negativne telesno-čustvene odzive, ki jih lahko izzove dojenje, in ki niso poporodna depresivna stanja:

  • AVERZIVNA ČUSTVENA STANJA MED DOJENJEM, skr. AČSD (ang.: breastfeeding / nursing aversion and agitation, skr.: BAA / NAA)
  • DISFORIJA OB IZCEJALNEM REFLEKSU, skr. DIR (ang.: dysphoric milk ejection reflex, skr: D-MER)
  • PREDOZIRANJE TELESNEGA STIKA, skr. PTS (ang.: »being touched out«).

1. AVERZIVNA ČUSTVENA STANJA MED DOJENJEM (AČSD)
O averzivnih čustvenih stanjih med dojenjem govorimo, kadar se med samim aktom dojenja, pojavijo jeza, bes, vznemirjenje in razdražljivost, celo gnus, pogost pojav je tudi srbečica (2, 6). Mati te občutke doživlja predvsem v odnosu do sebe in ne do otroka. Te občutke pogosto spremljajo še močna potreba po tem, da bi otroka nemudoma odstavili od dojke in zbežali stran, občutek ujetosti, želja po tem, da bi otroka uščipnili in občutek velikega pritiska zaradi telesnega stika. Ko ti občutki preidejo, se lahko pojavita sram in obžalovanje zaradi negativnih občutkov, ki se pojavijo na začetku (2). Izkušnje kažejo, da se z AČSD matere srečajo predvsem pri dojenju malčkov v času nove nosečnosti in pri tandemskem dojenju različno starih otrok, s tem, da averzijo domnevno sproži dojenje starejšega dojenca in ne novorojenca. Mame opažajo, da se AČSD lahko pojaviji v času ovulacije oziroma menstruacije in hormonskih sprememb (15), pravtako averzivna čustvena stanja med otrokovim sesanjem lahko doživljajo matere, ki so bile žrtve spolnega nasilja, predvsem, ko dojenec postaja starejši (3). Raziskave, ki jih je upoštevala Watkinsonova, pa kažejo na to, da spolne zlorabe v otroštvu nimajo direktne povezave z negativnimi zaznavami dojenja, ki jih obravnava ta članek (AČSD, DIR) (1).

Področje AČSD znanstveno še ni dovolj dobro raziskano, strokovnjaki, ki se srečajo s tem pojavom, pa simptome najpogosteje povežejo z DIR (disforija ob izcejalnem refleksu) in poporodno depresijo, čeprav AČSD ni niti eno niti drugo. Pri AČDS gre namreč za to, da občutki jeze ali besa ter razdraženosti ne minejo, ko se izcejalni refleks konča, tako kot pri DIR, ampak vztrajajo, dokler otrok sesa. Značilno je tudi, da želijo matere, kljub negativnim občutkom, ki se porajajo, z dojenjem nadaljevati. Meddtem ko pri depresivnih stanjih občutek in želja po prenehanju dojenja vztrajata (in pogosto tudi prevladata), tudi, ko se akt posameznega podoja in sesanja konča (8 in 9).

2. DISFORIČNI IZCEJALNI REFLEKS (DIR)
Pri DIR se domnevno zaradi padca dopamina pred in med izcejalnim refleksom pojavi občutek nelagodja in neskladja, kot da stvari niso takšne, kot bi morale biti  (4) . DIR je označen kot nenadna disforija ali nezaželjen občutek, ki se pojavi ob izcejalnem refleksu, in ki traja nekaj minut. Po končanem refleksu disforija izgine (6a in 6b). Matere DIR doživljajo kot zelo močne negativne občutke, ki so usmerjeni vase in ne v otroka in sicer se pojavijo kot malodušnost, manjvrednost, brezup in sram (4), pa tudi kot agresija ali anksioznost, »kot, da padeš v brezno negativnih misli« (3), kakor je stanje opisala ena od mam. Pojavi se lahko tudi fizični občutek praznine ali neprijetnega vznemirjenja v želodcu.

Disforija se zaključi, ko izcejalni refleks preneha delovati in s starostjo otroka izzveni oziroma se zmanjša. DIR ni psihološki odziv na dojenje, ampak je fiziološki refleks in se lahko pojavi tudi pri spontanem izcejalnem refleksu, na primer v začetnem obdobju dojenja, ko že sama misel na otroka ali ura ob kateri se otrok ponavadi doji sproži izcejanje mleka. DIR torej ni povzan s sesanjem, ampak izključno z izcejalnim refleksom, ki je kot vsak drug refleks nehoten in njegovih učinkov ne moremo ignorirati (4). Literature s področja DIR ni veliko, zato strokovnjaki, ki delajo z doječimi mamami, pogosto ne prepoznajo pravega problema in simptome DIR neustrezno pripišejo poporodnim depresivnim stanjem (5). Tekoče raziskave kažejo, da matere, ki doživljajo DIR dojijo redkeje in prej odstavijo otroke od dojke (1).

RAZLIKA MED ADD in DIR
ADD sproži stik dojke z otrokovimi usti in sesanje dojke, medtem ko DIR sproži izcejalni refleks. DIR mine, ko izcejalni refleks neha delovati (4). ADD lahko traja ves čas sesanja.

3. PREDOZIRANJE TELESNEGA STIKA
V fazi intenzivnega materinstva, ko je mama sama z dojenčkom ali/in otrokom večji del dneva, ko sta z otrokom med stalnim dojenjem v veliko telesnega stika, se lahko zgodi prenasičenost le-tega. Mame to opisujejo kot nevzdržno potrebo po tem, da se jih nihče več ne bi dotikal. Porajajo se lahko tudi občutki, kot da bi najraje zlezle iz svoje kože. Pojavijo se lahko tudi telesni znaki, kot je notranje ščemenje, srbenje (7). Odpor do dotika se lahko pojavlja sočasno z averzivnimi stanji, ki jih občutimo ob otrokovem sesanju, pravtako tudi, ko mati zanzava DIR. Vendar gre pri občutenju predoziranosti s telesnim dotikom predvsem za to, da ga doživljajo matere, ki so večino časa same z otrokom, ne glede na to, ali se otrok doji ali ne. Mame izkušnje s temi občutki opišejo kot da bi najrajši zlezle iz svoje kože, če bi se jih kdo v tistem trenutku dodatknil.

Zato so popoldan, ko se mož vrne iz službe, pogosto odklonilne do objemov in poljubov ter spolnih aktivnosti (10). Znastveno in strokovno je to področje slabo raziskano, obstajajo pa številni osebni in strokovni zapisi na osebnih blogih in na portalih, namenjenih materinstvu, kar kaže, da je problem vsaj laično in deloma strokovno opredeljen in da se matere in določeni strokovnjaki, ki delajo z materami, ki te občutke doživljajo, zavedajo specifičnosti tega stanja (12). Terapevtka Caroline Wagner pravi, da gre pri občutenju predoziranoti dotika za to, da je bila doza dotika, ki jo še lahko toleriramo, dosežena ali presežena (11). “Touched out” torej ni averzija do dotika, do katere pride zaradi različnih drugih vzrokov, kot so na primer aspergerjev sindrom, dispraksija, pretekle izkušnje s telesnim nasiljem, hafefobija, vplivi zgodnje socializacije itd. (13 in 14).

KAKO SI POMAGAMO?

1.) SPREGOVORIMO!
Prvi korak pri AČSD, DIR in predoziranostjo z dotikom je vsekakor, da o svojih izzivih spregovorimo. Podpro lahko najdemo pri drugih doječih mamah, ki se soočajo z enakimi ali podobnimi težavami, pridružimo se lahko skupinam za medvrstniško pomoč ali skupinam, ki so namenjene dojenju, starševstvu, materinstvu in delimo svoje izkušnje. Zelo pomirjujoče je namreč, ko spoznamo, da nismo edine z negativnimi občutki med dojenjem. Obrnemo se lahko tudi na usposobljenega terapevta, ki bo znal prepoznati naše izzive in nam pomagal z ustreznimi ukrepi.

2.) POČITEK
Kakor pri vseh izzivih dojenja, je tudi pri AČSD, DIR in PZD počitek pomemben faktor sprostitve in blaženja težav. Mame namreč poročajo, da so simptomi manj intenzivni, če so spočite (15). Prakticirajte skupno spanje in spite ali počivajte, takrat ko počiva otrok. Gospodinjska opravila organizirajte karseda časovno učinkovito in izkoristite proste trenutke raje za počitek.

3.) PODPORA Z NARAVNO HRANO
V času intenzivenga materinstva mame večkrat pozabimo nase: premalo pijemo in slabo jemo. Z dobro domačo in sveže pripravljeno hrano, bogato z za zdravje pomembnimi hranili, si lahko na naraven način same pomagamo do boljšega počutja in večje stabilnosti. Jejte več hrane z vitamini B12, D in C in magnezija, matere namreč poročajo, da uživanje le-tega pomaga (15). Zdrav duh v zdravem telesu!

4.) ZDRAVO GIBANJE
Sproščen sprehod v naravi je lahko zelo pomirjujoč. V obdobju intenzivnega materinstva smo lahko izčrpane in bi nam dodatni telsni napori lahko povzročili še večje težave, zato poskrbimo za toliko gibanja, kot ga zmoremo. Gibanje v naravi, stik z drevesi, joga in druge oblike sprostitveno poživljajoče vadbe nam pomagajo do večje uglašenosti uma in telesa.

5.) ČAS ZASE
Zelo pomembno je, da si na vsake toliko vzamemo nekaj časa samo zase. To je lahko obisk frizerja, ali klepet s prijateljico. Na začetku, ko je otrok majhen in se pogosto doji, ta čas zase ne more in ne rabi biti dolg. Lahko se razbremenimo že s tem, ko otroka za dvajset minut predamo partnerju in se v miru stuširamo. Skoraj vedno, ne glede na časovno obremenjenost z družinskimi in materinskimi obveznostmi, lahko najdemo vsaj nekaj časa samo zase. Skupine, kjer se družijo mame s podobnimi izzivi in strokovnjaki z raznih področij materinske oskrbe, so lahko vir odličnih nasvetov, kako do več časa zase.

6.) PREUSMERJANJE POZORNOSTI
V primeru AČSD in DIR lahko zmanjšamo intenzivnost občutenja s preusmerjanjem lastne pozornosti na kaj drugega (dojimo v družbi, med dojenjem opazujemo dogajanje okoli sebe, držimo ledeno kocko, …). V pomoč pri tem so nam lahko sprostitvene tehnike ter prakse, ki učijo urjenje in sproščanje fokusa (joga, taj či, meditacija, …).

DODATNA POMOČ PRI AČSD

  • Ker se AČSD pogosto pojavi pri dojenju malčkov, lahko dojenje nekoliko omejimo, sploh, če otrok že uživa hrano in lepo napreduje.
  • Pravtako dober prijem je preusmerjanje pozornosti, tako da med dojenjem usmerimo svojo pozornost na kaj drugega: med dojenjem beremo knjigo, opazujemo dogajanje v parku, držimo ledeno kocko (15)
  • Mame poročajo, da se AČSD lahko pojavi pred menstruacijo ali ob drugih hormonskih spremembah, zato se lahko z opazovanjem svojih občutkov in telesa predhodno pripravimo na simptome, ki jih prinaša  (15)

DODATNA POMOČ PRI DIR

  • Ker se DIR pojavi ob izcejalnem refleksu, se lahko na to pripravimo in se vmes zamotimo, tako da pozornost umerimo drugam (kot je opisano pri AČSD).
  • Poleg tega je spodbudno dejstvo, da DIR traja le nekaj minut in da pogosto sčasoma izziveni (15).

DODATNA POMOČ PRI PZD
Telesni dotik je lahko v določenih primerih tudi zdravilo ob predoziranju telesnega stika, posebno, kadar je dotik usmerjen v skrb zase. Masaža lahko deluje sprostilno.

_ _ _
VIRI in LITERTURA:

(1): Watkinson, M., Murray, C. in Simpson, J. (2016). Maternal experiences of embodied emotional sensations during breast feeding: An Interpretative Phenomenological Analysis. Midwifery, 36, 53-60.

(2): Yate, Z., M. (2017). A qualitative study on breastfeeding/nursing aversion. Iranian Journal of Nursing and Midwifery Research. Vol. 22. Iss. 6.

(3): Milkowski, H. (2014). “Get Away From Me! I Love You.” (Alas, nursing aversion has found us). Mama’s Milk, No Chaser. Dostopno na spletu, 22.2.2019 https://mamasmilknochaser.com/2014/12/30/get-away-from-me-i-love-you-alas-nursing-aversion-has-found-us/

(4): Heise, A. M., & Wiessinger, D. (2011). Dysphoric milk ejection relfex: A case report. International Breastfeeding Journal 6 (1), 6.

(5): Ureño, T., L., Buchheit, T., L., Hopkinson, S., G. in Berry-Cabán, C., S. (2017). Dysphoric Milk Ejection Reflex: A Case Series, Breastfeeding Medicine Vol. 20, Number 20.

(6): Watson, D., Clark, A., L. (1984). Negative Affectivity: The Disposition to Experience Aversive Emotional States. Psychological Bulletin, Vol. 96, No. 3, 465-490.

(7): Charlotte (2013). Touched Out. Momaste. Dostopno na povezavi, 22.2.2019  https://momasteblog.wordpress.com/2013/09/23/touched-out/.

(8): McLearn, K., T., Minkovitz, C., S., Strobino, D., M., Marks, E. in Hou, W. (2006). Maternal depressive symptoms at 2 to 4 months post partum and early parenting practices. Arch Pediatr Adolesc Med. Mar. 160 (3), 279-84.

(9): Pope, C., J. in Mazmanian, D. (2016). Breastfeeding and Postpartum Depression: An Overview and Methodological Recommendations for Future Research, Hindawi Publishing Corporation Depression Research and Treatment Volume 2016, Article ID 4765310.

(10):  Atkins-Boyce, K. (2016). Getting In Touch with the “Touched Out” Feeling. LLL USA. Dostopno na povezavi, 22.2.2019 https://www.lllusa.org/getting-in-touch-with-the-touched-out-feeling-2/.

(11): Wagner, C., Why some moms feel ‘touched out’-and how to fix it. Motherly. Dostopno na povezavi 19.2.2019  https://www.mother.ly/life/why-some-moms-feel-touched-outand-how-to-fix-it

(12): Cretaz, B., (2016). 7 Things To Know About Being Touched Out, Other Than It’s Normal. Romper. Dostopno na povezavi 19.2.2019 https://www.romper.com/p/7-things-to-know-about-being-touched-out-other-than-its-normal-4307

(13): Degges-White, S. (2018). Not Everyone Wants A Hug. Psychology Today. Dostopno na povezavi 19.2.2019 https://www.psychologytoday.com/us/blog/lifetime-connections/201808/not-everyone-wants-hug

(14): Serer, S. (2018). Don’t Touch Me! A Guide To Understanding Touch Aversion & Tactile Sensitivity. Health Pro Advice. Dostopno na spletu, 19.2.2019 https://healthproadvice.com/mental-health/touch-aversion

(15): What Can Help. Breastfeeding Aversion. Dostopno na spletu, 19.2.2019  https://www.breastfeedingaversion.com/what-can-help


DODATNO BRANJE:
https://mamasmilknochaser.com/2014/09/25/can-i-jump-out-of-my-skin-yet-please/
www.breastfedingaversion.com
https://d-mer.org/