LOTUSOV POROD in DOJENJE

Foto: https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=693185874402323&id=100011327494587&substory_index=0

Lotusov porod je za otroka najbrž najnežejši prehod iz bivanja v maternici v samostojnost in življenje ob upoštvanju, da vse v času nosečnosti in poroda poteka normalno in brez zapletov. Pri lotusovem porodu popkovine po porodu ne prekinemo, ampak jo pustimo povezano s posteljico, da se posuši in spontano (skupaj s posteljico) loči od otroka v 3 – 10 dneh po rojstvu. Lotusov porod je dokaj nepoznana praksa, zato obstaja zanjo kar nekaj strokovnih zadržkov. Znanstveni članki pa pudarjajo potrebo po temeljitejšem raziskovanju te prakse, saj vemo, da kasnejši prerez popokovine ugodno vpliva na zdravje in razvoj otroka (1).

POSTELJICA
V času, ko je otrok v maternici, je posteljica organ, ki otroku omogoča preživetje. Preko posteljice otrok dobiva hranila (ogljikove hidrate, aminokisline, lipide, vitamine, minerale in druge hranilne snovi) in kisik ter zaščito pred škodljivimi mikroorganizmi in drugimi potencialno škodljivimi snovmi in pred materinimi okužbami in boleznimi. Posteljica oskrbuje otroka, pa tudi mamo, s hormoni za zdravo nadaljevanje nosečnosti in razvoj ploda ter poskrbi za nastajanje mleka v mlečnih žlezah (2 in 3). Otrok v maternici in posteljica sta tesno povezana enota, sestavljena iz istega genetskega materiala in drug brez drugega ne moreta obstajati. Ko se po porodu otrok prisesa na materine prsi, se sprošča hormon oksitocin, ki pripomora h krčenju maternice ins tem k izločanju posteljice. Če po porodu popkovine ne prekinemo, vse dokler le-ta utripa, se novorojenčku omogoči postopen in nežen prehod na dihanje s pljuči, hkrati pa še vedno prejema s kisikom bogato kri preko popkovine. Otrok preko popkovine iz placente prejme hemoglobin ter zalogo železa, ki ju potrebuje za vsaj prvega pol leta življenja, če popkovine ne prerežemo prekmalu po rojstvu (3).

Iz zgodovine poznamo prakso lotusovega poroda pri nekaterih naravnih ljudstvih z Balija in iz Afrike (pleme !Kung), pa tudi drugod (4). Različne kulture poznajo različne obrede povezane s posteljico. Na območju Slovenije je poznan obred pokopa posteljice, saj so nekoč že verjeli v njeno zdravilno moč (3).

Lotusov porod lahko opazimo pri nas sorodnih primatih, šimpanzih (2).

POSTELJICA, LOTUSOV POROD in DOJENJE
Za nastanek mleka v dojkah sta pomembna predvsem dva dejavnika: porod in otrokovo učinkovito sesanje. Prvih nekaj dni otrok dobiva kolostrum. Nekje od tretjega dne naprej pa se začne ustvarjati zrelo mleko. Naval mleka ponavadi doživimo v obdobju od 3. do 10. dne po porodu, kar sovpada z naravnim pretrganjem popkovine in prekinitvijo povezanosti placente z otrokom. Lotusov porod je torej naravna podpora otroku po porodu vse dokler se ne začne tvoriti zrelo mleko, ki skozi proces dojenja in materine ljubezni ter spodbudne naklonjenosti v polnosti postane vir hrane za dušo in telo.

Viri:
(1): https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/28882580
(2): https://sl.wikipedia.org/wiki/Posteljica
(3): https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=92477&lang=slv
(4): https://en.wikipedia.org/wiki/Lotus_birth

FOTO in zgodba: Nick & Vanessa Fisher: https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=693185874402323&id=100011327494587&substory_index=0