TEHTANJE PRED PODOJEM in PO PODOJU – ZAKAJ ŽE?

Tipična zgodba gre nekako takole … “Pozdravljena! Imam 4 tedne staro dojenčico, ki ob koncu podoja veliko joka. Dojim veliko, včasih cel dan. Včasih imam občutek, da ni mleka. Patronažna in pediatrinja sta rekli, naj tehtam pred podojem in potem, da bi videla, koliko mleka imam. Zvečer sem zgrožena ugotovila, da je spila samo 70 ml v eni uri. Potem je pa neutolažljivo jokala. Ponovno sem jo podojila, ampak samo za 10 minut in je dobila iz obeh dojk samo 10 ml. Morala sem dodati adaptirano mleko, ki ga je celega spila in končno zaspala”.

Vam zveni znano? Meni tudi. A na srečo vem, da dojenja ne moremo stlačiti v standardno merljive enote, saj dojenje ni samo hrana, dojenček pa ni prazna posoda, v katero bi točili mililitre mleka in potem bi tehtnica pokazala te mililitre lasersko natančno. Hranjenje je bolj kompleksen proces in hranila se po zaužitju usmerijo na različne cilje. Ene snovi se razgrajujejo hitreje kot druge. In, sploh, ker sestave mleka še ne poznamo v celoti, ne moremo trditi, da je tehtanje edini verodostojen način preverjanja količine podojenega mleka ter edini pokazatelj napredka. Pravzaprav lahko v določenih primerih tehtanje povzroči več škode kot koristi.

Aleksandra Brlan, svetovalka za dojenje / www.srcna.si /

ZAKAJ TEHTANJE PODOJEV NI SMISELNO

Tehtanje je samo eden od načinov ugotavljanja dojenčkovega napredka. Ker se sestava mleka od podoja do podoja lahko razlikuje in ker se dojenčki, ki so dojeni glede na svoje potrebe in znake za dojenje, dojijo različno dolgo in različno močno sesajo ter ne posesajo vedno enakih količin mleka, nam tehtanje enega podoja prav nič ne pove o otrokovem splošnem napredku. Vedno moramo gledati celo sliko, od tega, koliko je otrok star, koliko podojev ima v 24h in kako sesa ter ali je pravilno pristavljen, do tega, ali ima morda kakšne težave, zaradi katerih je dojenje oteženo (npr. priraščen jeziček), in tega, koliko lula in kaka v 24h. Vsi ti kazalniki nam lahko dajo dobro sliko o tem, kaj se z dojenjem dogaja na dnevni bazi. Tehtanje oziroma izmerjena teža pa je samo eden od teh kazalnikov.

Tehtanje je lahko dvorezen meč. Po eni strani nam daje stalne rezultate, po drugi strani pa nas lahko ravno ti rezultati zelo obremenijo.  Če tehtanje ni izvajano strokovno in s strani izkušene osebe, ki točno ve, kako si bo z rezultati tehtanja pomagala v prid dojenja, lahko tehtanje zelo negativno vpliva na proces dojenja. Tehtanje pred podojem in po podoju lahko vpliva negativno na počutje matere, saj stalno preverjanje količine mleka, ki ga proizvaja, omaja njeno samozavest in zaupanje vase, da je zmožna prehraniti svojega otročka. Za tehtanje moramo imeti smiselne in tehtne razloge. Tehtanje podojev pri zdravem ob roku rojenem novorojenčku nima tehtne podlage, lahko pa usodno zaznamuje nadaljnjo pot dojenja, saj se lahko prehitro začnemo naslanjati samo na številke in izmerjene razultate, namesto, da bi se ozirali na dejansko stanje in potrebe otroka[1]. Tega bi se morali zavedati vsi strokovnjaki, ki delajo z materami in dojenčki.

KAKO SPLOH PRIDE DO TEHTANJA PRED PODOJEM IN PO PODOJU?

Ta postopek se sicer rutinsko uporablja v raznih primerih, najpogosteje pa, ko nastopijo težave (bolezen, nenapredovanje s težo, nedonošenost, …). Za uporabo tehtanja pa bi morali biti podani zelo tehtni razlogi. Vrnimo se k resničnim izkušnjam mamic: “Tokrat pa tudi jaz rabim pomoč. Fantek je star en teden. Doji se nekje na 3 ure oziroma, kadar je lačen. Patronažna ga je stehtala in po njeno imam premalo mleka, saj je v enem tednu dobil 90g. Pustila mi je tehtnico, naj ga tehtam pred vsakim podojem in potem. Dojki sta napeti in polni, načrpam okoli 60ml, več ne gre. Po njeno bi bilo ok, če bi dodala adaptirano mleko. Tega res ne želim, ker sem tak nasvet dobila tudi pri prvi hčerki in potem je bilo z dojenjem konec. Kaj naj sedaj naredim?

Pravilna obravnava v smeri obdržanja dojenja bi bila zelo drugačna. Najprej je treba vedeti, kakšen je bil porod. Porod v veliki meri vpliva na potek začetka dojenja. Če so pri porodu na primer uporabljena zdravila (za lajšanje bolečine npr.), obstaja možnost, da bo otrok bolj zaspan in manj voljan za dojenje. Vzrokov za zaspanost dojenčka je seveda več. Druga težava je črpanje z namenom, da bi ugotovili, koliko mleka proizvajata dojki. Vemo, da črpalka deluje drugače od otrokovega sesanja in da nekatere mame ne načrpajo nič, pa vseeno zelo dobro dojijo svoje otroke.

TEHTNICE IN NATANČNOST

Tretji napačen nasvet, ki je ponavadi najbolj usoden (poleg preverjanja količine mleka s črpanjem), je, naj mama tehta svojega otročka pred podojem in po podoju. Tehtnice za tehtanje dojenčkov, ki jih uporabljamo v porodnišnicah in v zdravstvenih domovih ter doma so narejene za ugotavljanje splošne teže dojenčka in ne za tehtanje majhnih količin, kot je na primer količina mleka v enem podoju. Zato to ni zanesljiv način za dokazovanje, koliko mililitrov mleka je otrok dobil iz dojke.

Pri “tehtanju podoja” moramo pretvoriti eno mero v drugo in sicer mero za prostornino (ml ali cm3) v mero za težo (g). Ključni pomen pri tej pretvorbi pa ima gostota. Ponavadi pretvarjamo podoje, kot bi otrok pil vodo, ker se predpostavlja, da je človeško mleko sestavljeno iz približno 90% vode. Vemo pa, da se sestava in s tem tudi gostota mleka lahko razlikuje od podoja do podoja, in da ta predpostavka o enakosti med vodo in mlekom lahko velja zgolj kot približek. In že imamo odstopanja v meritvah, pa sploh še tehtati nismo začeli!

Enakost med mililitri in grami velja tako res le za vodo. Pa še to velja za vodo pri 4°C, človeško mleko pa ima okoli 37°C. Voda pri okoli 37°C ima nižjo gostoto kot pri 4°C. Gostota humanega mleka je približno: 1.03 g/ml, se pravi ni enaka gostoti vode, ampak je večja. In še tu govorimo o povprečnih vrednostih. Morda govorimo tu o nekaj mililitrih ali nekaj gramih, a vsa ta odstopanja vplivajo na končen rezultat meritev in ne zagotavljajo natančnih rezultatov [2 in 3].

Tehtnice morajo biti tudi dobro umerjene. Dovoljeno odstopanje je nekako +/- 1g [vir: 2 in 3]. A izkaže se, da so odstopanja pri tehtanju enega podoja lahko tudi +/- 10g-20g [4]. Se pravi, da je tehtanje mililitrov pravzaprav samo zelo okviren pokazatelj količine podojenega mleka. Iz tega sledi, da je veliko bolj smiselno tehtanje na nekaj dni, če je že nujno. O nujnosti pa naj se uskladita pediater in starša, saj lahko teža v prvih tednih na dnevni bazi tudi stoji ali malo niha +/-.

KAKO BOM VEDELA, DA DOJENČEK DOBIVA DOVOLJ MOJEGA MLEKA?

Pričakuje se, da naj bi novorojenček pridobil porodno težo v 10-14 dneh. Prve dni po porodu lahko teža pade za 5 – 10%. To je normalen pojav in se imenuje fiziološki padec teže [5]. Če teža še pada oziroma ostaja na 10% padca teže še v enem tednu po porodu, bi lahko bil to znak, da mama potrebuje pomoč pri dojenju in naloga zdravstvenega osebja v porodnišnicah je, da pomagajo mami in otročku z dojenjem, ne pa s takojšnjimi intervencijami, kot so dodatki, tehtanje podojev, črpanje, nastavki in dude. Nekateri novorojenčki rabijo več časa, da začenjo dobro sesati, zato nujno opazujemo več faktorjev, ki kažejo ali vplivajo na napredek otroka:

  • kakšen je bil porod (naraven, medikaliziran, z zdravili, dolg, travmatičen, …)
  • izgled kože in mišični tonus (koža je napeta, rožnata, tanka in dobro hidrirana)
  • obnašanje in odzivnost (otrok je aktiven, se odziva na okolico v budnem stanju)
  • število podojev v 24h (vsaj 8-12 dobrih podojev, lahko pa veliko več)
  • ali je otrok pravilno pristavljen in prisesan (bok na bok, ali drugi ustrezni položaji), otrokova usta zagrabijo cel kolobar, če je majhen oziroma večino kolobarja, če je le-ta večji; ustnici sta našobljeni, vidimo kanček jezička na spodnji ustnici, kako objema kolobar z bradavico
  • ali otrok učinkovito sesa (opazujemo pozicijo in obliko ustnic in pozicijo in obliko ter gibanje jezička, gibanje čeljusti ob požiranju mleka, …)
  • ali obstaja morda kakšna značilnost, zaradi katere otrok ne more učinkovito sesati (otrok preveč spi in ga ne moremo zbuditi za dojenje, priraščen jeziček, priraščena ustnica, bradica, pomaknjena nazaj, druge lastnosti ali težave otroka)
  • ali mati doji z nastavki (nastavki pogosto ovirajo učinkovitost dojenja, mleko zastaja v nastavku, otrok ne zmore učinkovito priti do ustreznih količin mleka)
  • količino izločenega urina in blata v 24h (novorojenček, ki z dojenjem dobiva dovolj mleka, se polula vsaj 5-7x v 24h, pokaka pa 3-4x v 24h)

KDAJ JE TEHTANJE SMISELNO?

Tehtanje je smiselno, kadar gre za nedonošenčka, ali otroka z nizko porodno težo, ali za otroka, ki v prvih mesecih s težo slabo napreduje. Vsekakor pa naj to ne bo tehtanje pred podojem in po podoju, saj nam ta postopek ne poda vedno zanesljivih rezultatov oziroma rezultati ponavadi ne pripomorejo k izboljšanju počutja mame, zaradi česar upade občutek samozavesti in zaupanja vase. Vse to pa negativno vpliva na dojenje. In končen rezultat tehtanja podojev sta lahko skrušena mama in nezadovoljen otrok, kar pa lahko vodi v nepotrebno dodajanje prilagojenega mleka, namesto, da bi se težave reševale dojenju v prid. Vedno je treba upoštevati širšo sliko in vse dejavnike, ki vplivajo na konkretno situacijo. Tehtnica v rokah neizkušene ali strokovno nepodkovane (kot je lahko zdravstveno osebje) ali čustevno občutljive osebe (kot je lahko mama po porodu) je lahko slab in zavajajoč ter nevzpodbuden pripomoček.

Zgodi se recimo, da mamo skrbi pogostost otrokovih podojev in zdravnik ali medicinska sestra predlaga, naj pride mama v posvetovalnco, kjer bodo stehtali otroka pred podojem in potem. Če se otrok doji glede na svoje potrebe in ima vsaj 8-12 dobrih podojev v 24h, lahko pa tudi več, potem tehatnje enega podoja ne pove prav nič o tem, koliko mleka je sposobna proizvesti mama, ampak nam pove samo zelo približno količino mleka v danem podoju [1]. Če se ta isti otrok doji 20x v 24h in to iz obeh dojk, in če pridobiva na teži v mejah pričakovanega za svojo starost, potem je tehtanje enega podoja povsem neutemeljeno, saj vemo, da se sestava in količina mleka od podoja do podoja lahko razlikuje. Če pa bi šlo za otroka, ki se že nekaj časa doji cele dneve in noči, je siten in razdražljiv ter mu teža zelo počasi narašča, potem bi bilo smiselno preveriti, če morda obstajajo kakšne prepreke pri dojenju in pri otroku, ki onemogočajo učinkovito sesanje, preden se lotimo tehtanja vsakega podoja. V večini primerov je namreč otrok tisti, ki uranava količino mleka v dojkah svoje mame.

KAJ JE TOREJ NAMEN TEHTANJA?

Namen tehtanja ne bi smel in ne more biti način za ugotavljanje količine mleka v dojkah. Tehtanje ne sme in ne more biti edini in odločilni pokazatelj, kaj se z dojenjem dogaja. Tehtanje je samo eden od načinov ugotavljanja stanja otroka v danem trenutku in bi moralo biti ravno zato vedno del širše obravnave. Tehtanje je lahko povsem ustrezen mehanizem za ustvarjanje okvirne slike, kaj se dogaja z otrokovim tedenskim ali mesečnim napredkom s predpostavko, da za tehatnje obstaja utemeljen razlog. Da bi tehtali podoje kar tako, malo za občutek, je nesmiselno in takšno tehtanje dejansko nima pravega namena.

– – – – –

Viri:

[1]: http://www.llli.org/llleaderweb/lv/lvjulaugsep06p51.html

[2]: http://www.wikihow.com/Convert-Milliliters-(mL)-to-Grams-(g)

[3]: http://mathcentral.uregina.ca/QQ/database/QQ.09.06/h/anton2.html

[4]: https://www.facebook.com/uspesnodojenje/photos/a.742650869103426.1073741828.742637872438059/1024580754243768/?type=3&theater

[5]: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_skladi/Gradiva/MUNUS2/MUNUS2_65ZdravstvenaNegaOtrok1.pdf