DOJENJE NEDONOŠENČKOV

Danes sta dojenje in hranjenje dojenčka z maminim mlekom globalno sprejeti normi tako v družbi kot v krogih strokovnjakov. UNICEF in SZO pa prepoznavata dojenje oziroma hranjenje z maminim mlekom kot normalen način hranjenja tudi za nedonošenčke in bolne novorojence ter tiste novorojence, ki potrebujejo posebno skrb (1). Kakšno pa je stanje v Sloveniji in kakšna so najsodobnejša priporočila svetovnih strokovnjakov?

Poročila kažejo, da se v Sloveniji prezgodaj rodi letno okoli 7% otrok. Prav tako ugotavljajo, da so ti otroci veliko manj dojeni v primerjavi z otroki, ki so rojeni ob roku. Študije pa hkrati ugotavljajo, da je uspeh dojenja in hranjenja z maminim mlekom pri nedonošenčkih večji predvsem takrat, ko mama dobi ustrezno podporo in pomoč s strani zdravstenega osebja (2).

Stanje v Sloveniji na področju oskrbe nedonošenčkov in bolnih otrok je različno, nekateri oddelki dajejo več možnosti sobivanju in vključevanju matere in družine v oskrbo nedonošenčka, drugi manj. Še vedno je precej razširjena uporaba mlečnih formul preko stekleničk s cucljem, veliko manj se uporabljajo alternativne aplikacije mleka, ki dokazano ne ovirajo kasnejšega dojenja v takšni meri, kot hranjenje s stekleničko s cucljem. Z manjšo raziskavo, ki so jo opravili pri Nacionalnem odboru UNICEF-a Slovenija za spodbujanje dojenja, so ugotovili, da bo na tem področju potrebno dodatno strokovno izobraževanje vseh udeleženih zaposlenih na neonatalnih oddelkih (3).

Pomen dojenja za nedonošenčke

Ker so nedonošenčki tako raznolika skupina, so tudi njihove potrebe po hranilih in imunološki zaščiti zelo različne. A strokovnjaki so si enotni glede tega, da je mleko vsake matere najbolj ustrezna prva hrana za njenega otroka, še posebej to velja za nedonošenčke, ki potrebujejo dober zagon za začetek življenja. Mleko mater, ki so rodile predčasno, je bogatejše z beljakovinami in z vsebino bioaktivnih snovi kot mleko mater donošenih otrok. Materino mleko znatno zmanjša možnost za pojav sepse in nekrozantnega enterokolitisa, ki sta oba zelo pogosta in nevarna za nedonošenčke. Nedonošenčki še kako potrebujejo kolostrum, saj le-ta pomaga pri hitrem prilagajanju na prezgodnje izvenmaternično življenje. Rastni dejavniki in hormoni ojačajo črvesno steno, da ni prepustna za nevarne klice. Zaradi odvajalnega učinka pa ima kolostrum tudi  pomembno vlogo pri zmanjševanju možnosti za nastanek zlatenice. V primeru nezmožnosti za hranjenje s kolostrumom preko ust, se priporoča nega ustne votline z njim. Znanstvenih dokazov, da bi nedonošenčki bolje uspevali, če so hranjeni z adaptiranim mlekom, ni. Prav tako ni nikjer odkazano, da se nedonošenčk z dojenjem bolj utrudijo kot s pitjem mleka po steklenički. Kadar je otroček zmožen sesanja, je bolje, če se doji in sicer s kratkim in pogostimi podoji, saj to ne omogoča samo čimprejšnjega hranjenja z maminim mlekom, ampak tudi veliko več telesnega stika, kar pa je vitalnega pomena za nedonošenčka in ima od dojenja torej same koristi. Vzdrževanje laktacije naj poteka tako, da si mama začne izbrizgavati mleko čimprej po porodu vsaj 8 – 12 krat v 24h, dokler ne doseže količine 800 – 1000 ml, potem pa sčasoma preide na dojenje, ko je otrok stabilen in ko pokaže znake, da bi se dojil (5).

Predvsem pa je pomembno, da se ustrezno izobraženo in usposobljeno osebje posveti podpori matere, da se le-ta lahko čimprej sproščeno posveti sodelovanju pri skrbi in negi svojega otroka ter da začne čimprej črpati svoje mleko oziroma da začne čimprej in čimveč dojiti, ko je otrok stabilen. Raziskave so pokazale, da zgodnja in čim manj omejevana kenguru nega, stik koža na kožo ter stalna ali čimvečja prisotnost matere ter hranjenje z materinim mlekom zelo ugodno vplivajo na zdravje in razvoj nedonošenčka.

Kenguru materina nega – kengurujčkanje

To je čimpogostejši telesni stik mame ali drugega skrbnika in otroka koža na kožo. Izvaja se predvsem pri nedonošenčkih, a ima enake koristi tudi pri zdravih novorojencih. Dokazane prednosti kengurujčkanja:

–        stabilizacija telesne temperature

–        stabilizacija dihanja (zmanjšanje pojava apneje)

–        zmanjševanje stresa in bolečine

–        boljša organizacija spanja

–        lepša izkušnja hranjenja

–        zvečanje možnosti za dojenje

–        boljši prirast teže

–        boljši psihomotorični razvoj

–        skrajšanje bivanja v bolnišnici

–        več možnosti za povezovanje otroka in mame

–        razvoj naklonjenosti matere do otroka in obratno

–        večja spodbuda mami, da aktivno sodeluje pri skrbi za otroka

–        zvečanje občutka, da je mama zmožna poskrbeti za svojega otroka

–        zvečanje vloge družine pri negi otroka (6).

 Kaj pa resnične izkušnje?

Mamica nedonošenčka, ki se je s carskim rezom rodil v starosti 27 tednov, je takole opisala svojo izkušnjo:

“… V tistem trenutku pa so se zame čustva ustavila. Prebedela sem celo noč, sploh nisem razmišljala o prihodnosti, nič nisem jokala in nič razmišljala. Verjetno tudi zaradi vseh zdravil. A danes, ko gledam na vse te mesece nazaj, vidim, da sem celo zgodbo od poroda naprej sprejemala zelo mirno, trezno in z optimizmom. Naslednje dni sem preživela v postelji na oddelku, dvakrat dnevno sem za nekaj minut videla svojega otročka. Pogled na inkubator in vse monitorje, ki ves čas piskajo, je bil vse prej kot prijeten, a nasmeški in sproščen pristop pediatrov, sester in babic na oddelku, so bili pomirjujoči in polni optimizma. Celo nosečnost sem razmišljala o tem, kako bom dojila in ali bom imela s tem težave. Ko sem rodila, o tem nisem razmišljala. Zato so me kar malo presenetili, ko so mi drugi dan po porodu naročili, da naj se odpravim v laktarij, da bi si črpala mleko.”

Tako je vsak dan osem tednov črpala mleko za svojega fantka, ki ga je dobival po steklenički. Ker je bil po odpustu še trikrat hospitaliziran, mama pa je imela dva hujša zastoja mleka, se v prvem mesecu po prihodu domov še ni kaj dosti dojil.

“Jaz pa sem še vedno pridno črpala liter mleka na dan, dojke pa so me bolele, bolele! Črpanje res ni najbolj nežen pristop.” Pri prvem cepljenju pod nadzorom v porodnišnici so ji z dojenjem pomagale sestre in ostale mamice. “Moja cimra mi je naštela vse pozitivne strani dojenja, mi svetovala, kako naj ga pristavim, me spodbujala, da naj ne razmišljam o mastitisu in možnosti, da se ne bo želel pristaviti. Da naj mu odvzamem stekleničko in pika. Pri litru mleka na dan mora steči dojenje! Piko na i je dodala sestra, ki je rekla le: ‘Mamica, mleka imate preveč, življenje bo z dojenjem veliko lažje. Opustite črpanje zdaj in začnite polno dojiti’. Ko sva prišla domov, sem oprala stekleničke in jih pospravila. Ta dan je bil ravno dan, ko bi se moj mali sinko moral roditi. Torej star 0 dni in začel se je dojiti. Prvi dan se je dojil dvajsetkrat. Ni vedel ne kaj ne kako, jaz še manj. Naslednji dan pa je dojenje potekalo, kot da sva oba izkušena! In tako vse do njegovega 13m, ko se je sam odstavil.”

Kakšni so obeti?

Ne glede na nekatere optimistične in pozitivne izkušnje s podporo pri dojenju nedonošečnkov se še vseeno najpogosteje dogaja, da je dojenje še največ odvisno do mamine naravnanosti in njenega truda. Nasplošno pa je podpore za dojenje nedonošenčkov vse premalo! Oskrba bi morala biti bolj usmerjena v družino in v konkretno situacijo, v kateri sta mama in prezgodaj rojen ali bolan novorojenec neločljivo povezana. Zato sta SZO in UNICEF razširili pobudo NPP (novorojencu prijazna porodnišnica) na neonatalne oddelke s pobudo DPNO (dojenju prijazni neonatalni oddelki) z razširitvijo Desetih korakov za uspešno dojenje, ki upoštevajo specifike nedonošenčkov in njihovih družin. Na področju oskrbe nedonošenčkov in bolnih novorojencev se nam, tako izgleda, kažejo boljši časi za dojenje!

Viri:

(1): http://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/0890334412441862

(2): Linasi, A.: Izzivi dojenja nedonošenčkov v oskrbi na domu : Skupaj ohranjajmo dojenje, zbornik prispevkov : (Laško, 6. Oktober 2017) Ljubljana : Slovenska fundacija za UNICEF, 2017

(3): Bratanič, B.: Dojenju prijazni neonatalni oddelki v Sloveniji, preliminarno stanje : Skupaj ohranjajmo dojenje, zbornik prispevkov : (Laško, 6. Oktober 2017) Ljubljana : Slovenska fundacija za UNICEF, 2017

(4): https://med.stanford.edu/news/all-news/2012/01/differences-in-pumping-affect-breast-milks-nutritional-value.html

(5): Tekauc Golob, A.: Pomen dojenja za nedonošenčke : Skupaj ohranjajmo dojenje, zbornik prispevkov : (Laško, 6. Oktober 2017) Ljubljana : Slovenska fundacija za UNICEF, 2017

(6): http://www.neonatologija.rs/kozanakozu.htm