SE LAHKO S PRAVILNIM GIBANJEM PRIPRAVIM TUDI NA DOJENJE? – intervju z Aljo Malis (Vadbena klinika)

A ste se kdaj spraševale o tem, kako vaše gibanje vpliva na dojenje? Jaz osebno sem o tem začela razmišljati šele, ko sem začla pomagati mamam pri dojenju. Veliko izzivov z dojenjem je povezanih z načinom poroda. Naše gibanje v času pred porodom pa vpliva na potek poroda. Bolj kot je naraven porod, bolj odprte so možnosti, da dojenje steče. In nič drugače ni z gibanjem. Gibanje je telesu lastna in najbolj naravna lastnost. Je težnja, želja, potreba. Ampak … a se še znamo pravilno gibati? Ali še znamo pripraviti telo na porod in na dojenje na naraven način? O tem in še čem sem se pogovarjala z Aljo Malis, ustanoviteljico Vadbene klinike, ki se ukvarja s celostnim načinom obravnave človeškega telesa oziroma s trodimenzionalnim izobraževanjem gibanja.

SRČNA: Alja, pri svojem delu ogromno črpaš iz človekovega naravnega gibanja. Kako naj ženske v sodobnem svetu čimbolj sledimo naravnemu gibanju? Kaj naj počnemo? Kako naj spremenimo življenje, da bo bolj v sozvočju z naravnim gibanjem? Ali je treba nujno telovaditi?

ALJA MALIS: Tudi, če ne obiskujemo nobene organizirane vadbe, lahko poskrbimo za več zdravega gibanja v našem življenju, seveda. Sedenje na stolu ni naraven položaj za človeka. Zato lahko:

– večkrat sedimo in se gibamo na tleh, ne na stolih in kavčih
– pri sedečem delu vsake 30 minut prekinemo sedenje in se za nekaj sekund razgibamo
– gremo peš po stopnicah in ne z dvigalom
– gremo vsak dan sprehod in se manj vozimo s prevoznimi sredstvi
– na otroškem igrišču ne sedimo na klopci s telefonom v roku, ampak tudi same aktivno sodelujemo na plezalih: se obesimo, raztegnemo, tečemo za otrokom
– poleti hodimo več bosi (tako aktiviramo veliko večje število mišic po celem telesu)

SRČNA: Katero gibanje je v času nosečnosti zaželjeno in katero ne? Zakaj?

ALJA MALIS: Nosečnost je čas, ko naše telo ‘obdelujejo hormoni’ in je zato bolj dovzetno za spremembe v drži, gibanju in delovanju sklepov. Če se gibamo nenaravno (sedimo 8 ur na dan, se vozimo v službo z avtomobilom ipd.), potem tvegamo, da se bo naše telo preoblikovalo po meri stola in ne po meri maternice oziroma ploda. Tudi klasična ‘fitnes’ vadba prilagojena nosečnicam (brez trebušnjakov, manj ponovitev, manj bremen, manj intenzivnosti) ni ravno to, kar potrebuje zdrava nosečnica za naravno nosečnost in naravni porod. Nosečnica potrebuje veliko gibanja (razgibavanje) v predelu medenice in kolkov, v predelu trupa in prsne hrbtenice, v predelu zadnjih stegenskih in mečnih mišic, v predelu stopal, kar narekuje svojevrsten sestav vaj.

SRČNA: Ali je pomembno, da se ženska pripravi na rojevanje? Bi lahko morda potegnila kakšno paralelo na priprave na dojenje? Si se ti na dojenje pripravljala?

ALJA MALIS: Če se ženska pripravlja na porod, se hkrati (nehote) pripravlja tudi na dojenje. Bolj kot je porod naraven in nemedikaliziran, lažje in boljše se vzpostavi dojenje. V prvi nosečnosti se nisem posebej pripravljala na dojenje, niti na porod, ker nisem imela dovolj informacij in to je pustilo posledice (carski rez). Sedaj v drugi nosečnosti je drugače: že od samega začetka se pripravljam tako na porod kot na dojenje. Opremljena sem z dodatno literaturo in dulo.

SRČNA: Kako komentiraš prvih nekaj tednov po porodu, ko naj bi ženska počivala in se povezovala s svojim novorojenčkom? Tradicija pravi: 6 tednov počitka. V tem času se žensko streže, nosi se ji hrana, pomaga se ji pri opravilih v gospodinjstvu, zato da se ona lahko posveti dojenju in regeneraciji. Te tradicije je v resnici zelo malo. Danes smo ženske namreč prepričane, da moramo takoj po porodu blesteti kot brezhibne gospodinje in mislimo, da moramo svoje telo povrniti nazaj v zapeljivo seksi formo brez mehkobe in maščobnih oblog. Ali ni morda narava poskrbela, da je telo ženske v času poroda in po porodu namenoma »mehkejše«?

ALJA MALIS: Vsaka ženska, ki rodi novo bitje, je brezhibno lepa in popolna! Vendar se matere tega ne zavedajo, saj smo vsi bombardirani z nerealnimi informacijami s strani lepotnih medijev in idealov, ki jih narekuje sodobna družba. Ženska se mora po porodu posvetiti samo sami sebi in dojenčku. Oboje je ključnega pomena, ker brez vitalne matere tudi ni optimalnega razvoja dojenčka. Zato sem tudi svoj poporodni program za ženske poimenovala Poporodni preporod, ker gre za novo rojstvo ženske za  ‘gibalno revolucijo’ od znotraj navzven. Ko se ženska čuti psihično in fizično dovolj močno, da lahko začne, potem je čas pravi.

SRČNA: Zakaj se telo ženske po porodu spremeni in kako se spremeni? Zagotovo je narava to zelo dobro načrtovala …

ALJA MALIS: Spremeni se že v nosečnosti in prav je tako. Gre za preživetje. Telo se prilagaja rasti ploda in porodu. Gre za preživetje vrste. Spremeni se praktično vse od količine in sestave krvi, limfe, dihanja, teže, oblike medenice, spremeni se center težišča, vezi se rahljajo … Večina sprememb se po porodu oziroma po končanem dojenju vrne v prvotno stanje, določenim pa je treba pomagati z ustreznim gibanjem, mišljenjem in prehrano. Nekatere spremembe ostanejo za vedno.

SRČNA: Če bi živeli v sozvočju z naravo okolja in telesa, kaj bi se na nivoju gibanja dogajalo z žensko po porodu? Bi počivala, bi se takoj gibala? Kako je bilo v pradavnini ali daljni preteklosti? Obstaja morda kakšna arheološka razikava ali teorija glede tega?

ALJA MALIS: Ženske bi živele v širših družinskih skupnostih, kjer bi njihove mame, tete, sestre ali starejše hčerke pomagale pri gospodinjstvu in ostalih opravilih. Tudi otrok bi bil vzgajan s strani več odraslih, kar bi ga naredilo bolj samostojnega in odprte glave. Obstajali bi določeni rituali za vračanje moči ženskam in tudi specifična hrana. Včasih so kuhali kostno juho, kjer so juho kuhali toliko časa, da so se kosti popolnoma stopile in postale kot nek gel. V taki juhi je ogromno kolagena in gradnikov, ki ženski pomagajo ‘zaceliti’ njeno telo po porodu. Dandanes je pa težko dobiti meso živali, ki so proste antibiotikov in rastnih hormonov.

SRČNA: V članku na spletni strani pišeš o pravilnem ležanju in dihanju skozi nos in ustrezni prehrani v času nosečnosti. Kaj točno to troje pomeni? Kakšno je pravilno ležanje v nosečnosti in morda tudi na splošno potem po porodu? In zakaj je to tako pomembno? Enako me zanima za dihanje in potem na kratko še za prehrano.

ALJA MALIS: Ravno o tem pišem v svojem novem blogu, kjer razbijam nosečniške mite oziroma dodajam nove. Eden izmed mitov je na primer: “Nosečnica mora spati na levem boku in ne na hrbtu ali trebuhu”. A najboljši položaj je tisti, ki nosečnici najbolj ustreza. Ležanje na levem boku pa se priporoča zato, ker naj plod v tem položaju ne bi pritiskal na veliko veno, s čimer bi se lahko zmanjšal pritisk iz spodnjega dela telesa in maternice nazaj do srca. Poleg tega pa ležanje na levem boku spodbuja tudi boljšo lego zarodka v maternici: obrnjen je s hrbtom v levo in z glavico navzdol (več o položajih zarodka si lahko preberete tu). Spanje na hrbtu lahko, poleg pritiska na veno cavo, spodbudi tudi posteriorno lego zarodka. To pomeni, da je otrok s hrbtom obrnjen proti hrbtenici nosečnice. Medtem, ko je spanje na trebuhu, lahko celo zaželjeno, če imate posteriorno lego otroka in če pri tem uporabljate napihljiv obroč, v katerega namestite trebušček.

Glede dihanja pa je tako: večina ljudi pri obremenitvah (pri hoji v hrib, teku ali drugih fizičnih aktivnosti) diha skozi usta, kar je postalo ‘normalno’, ni pa naravno. Tudi nosečnica se mora truditi ves čas dihati skozi nos, ker s tem uravnava optimalno razmerje med plini (kisik – dušik- ogljikov dioksid) v telesu, ki ga prejema tudi zarodek. Če bo dihala skozi usta, obstaja velika verjetnost, da bo tudi novorojenček dihal skozi usta (kakšne posledice ima dihanje na usta na telo, si lahko preberite v tem zapisu).

ZAKLJUČEK
Za zaključek lahko torej rečemo, da je ustrezno gibanje pomembno skozi celo življenje, poznavanje svojega tečesa in njegvih potreb ter zmožnosti pa lahko zelo ugodno vpliva na razplet poroda in s tem tudi na poporodno obdobje in dojenje.