DOJENJE NI SAMO HRANA, DOJENJE JE MAGIČNA HRANA!

Ena od pogostih skrbi novorojenih mam je, da se dojenček zelo pogosto doji in zaradi tega dobijo občutek, da nimajo dovolj mleka in da je otrok stalno lačen. V poljudni, strokovni in znastveni literaturi, pravtako pa tudi na splošno v naši kulturi, dojenje zelo pogosto obravnavamo samo kot prehranski proces. Podoje dojemamo kot obroke mleka oziroma kot skupek hranil, ki otroku omogočajo prirast teže. A dojenje je veliko več kot obrok mleka. Dojenčkom dojenje pomeni tudi občutek varnosti, sprejetosti, dojenje otroka pomirja in sprošča … Zato se veliko dojenčkov želi pogosto dojiti. Mlečne formule, ki so s pomočjo močne propagande v ospredje stopile po obeh svetovnih vojnah, so prinesle nova pričakovanja glede dojenčkov, ki so v naši kulturi še globoko zakoreninjena, združena pa so v mit o pridnem dojenčku, ki se hrani na 4 ure, ki med obroki večinima spi, in ki že v prvih mesecih prespi noč, njegova teža pa lepo in enakomerno narašča iz tedna v teden. Ta pričakovanja so se prenesla tudi na dojenje. Še danes marsikateri zdravnik pediater svetuje naj se otrok doji na tri ure in ne dlje kot deset minut na eni dojki in da naj ga mama potem odloži v posteljico, da zaspi. Dojeni otroci pa nimajo nujno takšnega vzorca hranjenja in spanja. Pravzaprav je za dojenčke zelo običajno, da se dojijo pogosto in vmes kratko dremajo, saj jim ta ritem omogoča pogostejši stik z mamo, kar pomeni več dojenja, več hrane, več dobrih pogojev za napredek in preživetje. Dojenje je celovit in dinamičen preplet bioloških, fizioloških in psihosocialnih procesov. Dojenje je vez, ki jo spleteta otrok in mama za vedno. 

Reklame za nadomestke materinega mleka po II. sv. vojni / foto vir: https://www.pinterest.com/pin/48976714674189312/ in https://www.flickr.com/photos/cupcake67/457606743/

DOJENJE in STEREOTIPI
Na kaj pomislimo, ko izrečemo besedi dojenje ali podoj? Je to obrok? Je to način, kako mati nahrani svojega dojenčka? Ko govorimo o dojenju in podojih, si ljudje najpogosteje predstavljajo, da gre za obroke hrane, ki dojenčku omogočajo prirast teže in razvoj. V praksi in v literaturi dojenje pogosto enačimo s hrano:

»Mleko je najboljša hrana za dojenčka.«
»Koliko mleka dojenček poje na en obrok?«
»Dojenček se hrani pri prsih.«
»Mati je otroka pristavila k prsim in nahranila.«
»Po dojenju je moj otrok še vedno lačen.«
»Vaše mleko morda ni dovolj hranljivo.«
»Se dojenček z mojim mlekom dovolj nasiti?«
v znanstveni literaturi zasledimo angl. izraza: »infant feeding« in »breastfeeding«.

Na takšno miselnost in stereotipe o dojenju sta vplivali vedno večja uporaba in propaganda nadomestnih mlečnih formul predvsem v času po obeh svetovnih vojnah, ko smo v svetovnem merilu izkusili bedo, lakoto in pomanjkanje. Zdelo se je, da so mlečne formule revolucija, ki bo vsem dojenčkom zagotovila zadostne količine hrane, boljši napredek in razvoj. Matere so prepričevali in tudi prepričali, da je nadomestno mleko boljše od dojenja. Hranjenje z mlečnimi formulami je tako v postalo norma. Možno je bilo točno vedeti in odmerjati, koliko otrok popije po flaški, kar pri dojenju ni vedno možno. Količine adaptiranega mleka v povezavi s prirastom teže so postale norma. Zalit, zadovoljen dojenček, ki veliko spi in se hrani na 4 ure, je postal norma. Dojenček, ki že v prvih mesecih po rojstvu ne rabi več nočnega hranjenja in prespi noč, je postal norma.

To so globoko zakoreninjeni miti o dojenčkih, ki so vplivali – in še vplivajo – na odnos in na pričakovanja do dojenja. Na dojenje smo začeli gledati kot na proces hranjenja. Danes, ko se dojenje ponovno vrača v ospredje in zopet postaja družbena norma, vemo, kar so nagonsko vedeli že prvi ljudje, in kar se je potem z znanjem prenašalo iz roda v rod: da je dojenje veliko več kot samo obrok mleka! Poglejmo vse plasti dojenja.

DOJENJE JE VEČPLASTEN PROCES

  1. DOJENJE je hrana za RAST in RAZVOJ
    Preko dojenja otrok dobiva hrano, to so hranilne snovi, ki mu zagotavljajo rast in razvoj. Prehranske sestavine človeškega mleka izhajajo iz treh virov: – nekatere hranilne snovi iz mleka izhajajo iz sinteze v epitelnih celicah – nekatere so prehrambenega izvora (prehrana matere) – nekatere pa izvirajo iz zalog materinega telesa. Hranilna vrednost materinega mleka je na splošno precej konstantna. Se pravi, da je materino mleko vedno dovolj hranilno za njenega otroka, skoraj ne glede na to, kakšno prehrano ima mati. Materina trenutna prehrana vpliva na količine nekaterih vitaminov in maščobnih kislin v mleku, česar seveda ne smemo zanemariti. Mleko pa vsebuje tudi bioaktivne sestavine (izvorne celice, imunoglobuline, citokine, rastne faktorje, hormone itd.), zato mu ne moremo pripisati samo prehranske vrednosti. Človeško mleko je torej tudi vir učinkovin, ki vplivajo na preživetje, rast in razvoj ter zdravje otroka in to ves čas dojenja.

  2. DOJENJE je hrana za IMUNSKI SISTEM
    Mleko vsebuje zaščitne faktorje, ki sodelujejo pri izgradnji imunskega sistema in ki ugodno vplivajo na trenutno zdravje otroka in tudi na zdravje v odrasli dobi. Otrokov imunski sistem se izgrajuje vsaj 3 leta, v prvih tednih pa se otrok v celoti opira na materinega. Iz tega vidika je povsem naravno, da ima otrok potrebe po dojenju nekje do 3. oziroma 4. leta oziroma še dlje, saj se imunski sistem izgradi nekje do 7. leta starosti (ob ustrezni hrani, svežem zraku in spodbudnem okolju). V starosti 6 let je otrokova imunokompetenca zrela.

  3. DOJENJE skozi EPIGENETIKO
    Pravtako, kot obstaja krvno sorodstvo, poznamo sorodstvo po mlečni liniji. Mleko imenujemo tudi bela kri, saj je, tako kot rdeča kri, mleko živa snov. Mati in njen dojen otrok sta tako sorodnika po krvni in po mlečni liniji, pravtako so sorodniki te matere po mlečni liniji vsi otroci, ki jih ta mati doji (primer: dojilje v zgodovini, dojenje otroka, ki ni tvoj), in otroci, ki so hranjeni z njenim mlekom (primer: donirano človeško mleko). Po hipotezi t. im. »mlečne linije« mleko vsebuje genetski material (DNK, RNK in miRNK), matične celice in organske snovi, ki delujejo epigenetsko na izražanje genov. Morda bi lahko celo rekli, da dokler poteka dojenje, se tudi izgrajuje otrokov genski zapis. Dojenje je torej otrokova življenjska pravica in zato je tudi najbolj naravno, da se dojenje konča, takrat ko ga otrok preraste sam in ko sam pokaže, da ga ne potrebuje več. Vidimo, da je človeško mleko veliko več kot prehrana, saj vsebuje epigenetske modulatorje, ki so odgovorni za potek otrokovega razvoja. To dejstvo se pokaže v patologijah, ki so rezultat hranjenja z mlekom, ki ni materino.

  4. DOJENJE – PRILAGAJANJE POTREBAM OTROKA
    Mleko nima stalno enakega razmerja sestavin, saj se spreminja glede na potrebe otroka. Mleko mater nedonošenčkov se razlikuje od mleka mater donošenih otrok, pravtako se mleko matere, ki doji novorojenčka razlikuje od mleka iste matere, ki kasneje doji svojega večjega otroka. Sestava mleka se spreminja tudi od podoja do podoja. Po hipotezi Dr. Hinde, prehajajo informacije o otrokovih potrebah z dojenjem preko njegove sline v materino telo. Le-ta zazna otrokove potrebe in potem prilagodi mleko tej situaciji. Ko je otrok bolan, se na primer poveča koncentracija laktoferina in IgA. V nasprtoju s tem, ima prilagojeno mleko vedno isto sestavo in se ne more prilagajati dnevnim in posebnim potrebam otroka skozi njegov razvoj.

  5. DOJENJE je hrana za PSIHOSOCIALNI RAZVOJ in VARNO NAVEZANOST
    Dojenček je preko dojenja intenzivno udeležen v dinamičen, dvosmerni in biološki dialog s svojo mamo. Pri dojenju poteka izmenjava fizičnih, biokemičnih, hormonskih in psihosocialnih procesov. Dojenje predstavlja pot, po kateri otrok dobiva potrebno hrano za rast, pravtako pa preko dojenja poteka izgradnja trajne psihosocialne vezi med mamo in otrokom. Ko otrok kaže zanimanje za dojenje, išče tudi telesni stik in občutek varnosti ter sprejetosti. V psihologiji poznamo izraza navezanost in varna navezanost, ki sta v tesni povezavi z dojenjem in biološkim ter psihosocialnim razvojem otroka. Iskanje bližine (dojenja) je posledica otrokove motiviranosti za preživetje. Ko mati novorojenčku (in kasneje dojenčku) omogoča dojenje glede na njegove potrebe, mu s tem sporoča, da je njeno naročje varno okolje, v katerem se povečajo možnosti za razvoj in spletanje zdrave navezanosti med otrokom in mamo. S tem, ko se razvije varna nazvezanost, se povečajo otrokove možnosti za preživetje in zdrav razvoj. Zdravo navezovanje ni prehodne narave, ni nekaj otročjega in ni znak šibkosti ali odvisnosti, ampak je, »naravni pogoj človeškega razvoja, ustvarjalnosti in samouresničenja«, kot piše Erzar v Teoriji navezanosti. Trajni model navezanosti se izoblikuje do otrokovega drugega leta starosti. Dojenje sevdea ni pogoj za varno navezanost na mamo, je pa pomemben dejavnik navezovanja, tako pri otroku kot tudi pri mami. Matere, ki dojijo daljše obdobje, izražajo višjo stopnjo senzitivnosti od mater, ki z dojenjem prekinejo že v zgodnjem obdobju. Iz tega vidika je dojenje tudi “hrana” za mamo.

  6. DOJENJE in koktajl HOROMONOV za SPROSTITEV in URAVNAVANJE SITOSTI
    Če pogledamo čisto tehnično, se med dojenjem dvigne nivo prolaktina, hormona, ki je odgovoren za nastajanje mleka, in oksitocina, ki vpliva na krčenje mioepitlenih celic okoli alevolov in s tem na izločanje mleka. Delovanje teh dveh hormonov deluje protistresno. Študije so pokazale, da je nivo stresnih hormonov pri doječih mamah zmanjšan, povečan pa je nivo hormonov (prolaktin in oksitocin), ki vzbujajo prijetne občutke mirnosti, ponosa, zadovoljstva in sproščenosti ter udobja in užitka in ki pripomorejo k povezovanju in ljubezni med materjo in otrokom. Nivo oksitocina se dvigne tudi, ko mati gleda, vonja ali se dotika ali misli na svojega otroka, zato je bistvenega pomena, da imata mama in dojenček na začetku veliko telesnega stika. Visoka raven endorfinov, ki se sproščajo v materi med dojenjem, se preko mleka prenaša od matere na otroka. Endorfini novorojenčku pomagajo, da lažje prenese prehod poroda, in da se sprosti in pomiri. Med dojenjem se sprošča tudi dopamin, ki preplavi mamo z občutkom užitka. Kolecistokinin je hormon, ki pomaga dojenčku pri uravnavanju dojenja. Ko se otrok naje in je njegov želodček “poln”, se dvigne nivo kolecistokinina, kar povzroči pri otroku zaspanost. To lahko opazimo, ko se otrok otrok nekaj časa doji in medtem na dojki zaspi. Visok nivo CCK pri novorojenčku povzroča zaspanost in mu na takšen način sporoča, da je njegov želodček poln.

  7. DOJENJE in VAGUSNI ŽIVEC
    Z dojenjem preko sesanja in premikanja otrokovega jezika prihaja tudi do stimulacije mehkega dela neba (in mišic ust in vratu) in s tem do stimulacije vagalnega živca, ki je glavni živec parasimpatičnega živčnega sistema (PŽS). Stimulacija vagalnega živca poteka tudi na območju trebuha, pravzaprav pa je dojenje iz vidika vagalnega živca v celoti akt stimulacije le-tega in to pri obeh, otroku in materi. PŽS je odgovoren za počitek, prebavo in regeneracijo. Naše telo je narejeno, da večino časa živi v delovanju PŽS, simpatični živčni sistem pa uporabi, kadar gre za življenjsko ogrožujoče razmere. Kadar stimuliramo PŽS, se poveča sproščenost in umirjenost (masaža, meditacija). Z dojenjem se torej otrok tudi umirja in sprošča in enako velja za doječo mamo.

  8. DOJENJE kot PROTIBOLEČINSKO SREDSTVO
    Dojenje je najbolj naraven odziv matere na dojenčkovo stisko, jok in sitnarjenje. Mama se z dojenjem intuitivno in nagonsko odzove na otrokov jok. Dojenje je torej naravni, nagonski odziv matere na različne otrokove tegobe. V raziskavi o analgetskih učinkih dojenja Denise Harrison in sodelavci ugotavljajo, da dojenje deluje kot protibolečinsko sredstvo. K protibolečinskemu učinku dojenja prispeva več dejavnikov: dotik kaža na kožo, pogled (ko otrok vidi miren obraz svoje mame), zvoki in vonj matere, sesanje, preusmerjanje pozornosti in seveda sladek okus v mleku naravno pojavljajočih se endorfinov.

  9. DOJENJE in TELESNI STIK
    Otrokova prva komunikacija poteka preko dotika oziroma kože in to še v maternici, preden se začneta razvijati vid in sluh. Tako je tudi po rojstvu: otrok preko kože sprejema veliko impulzov, potrebnih za dober razvoj in se preko kože tudi odziva. Mama in dojenček sta neločjivo povezana celota še nekaj časa po rojstvu. Dojenček je v celoti odvisen od svoje mame. Z dojenjem otroku omogočamo veliko telesnega in kožnega stika in dojenček na ta način uravnava temperaturo, srčni utrip in dihanje. Pri novorojenčku možgani še niso polno razviti. Telesni stik z dojenjem omogoča razvoj in dozorevanje možganov. Znanstvne razikave so pokazale, da se nedonošenčki, ki jim je omogočena kenguru oskrba z veliko telesnega stika koža na kožo, razvijajo bolje od nedonošenčkov, ki so stalno v inkubatorjih. Ko je otrok prestrašen ali ogrožen, bo najprej iskal telesni stik z mamo (ali drugim primarnim skrbnikom). Ko pa se pomiri, uporabi to starševo telesno okolje, ta varen objem kot izhodišče za nadaljnje raziskovanje. Otrok v prvih letih življenja še nima nevroloških zmožnosti za samopomirjanje; te se morajo šele oblikovati. Posledično ga sleherno vznemirjenje, naj je negativno ali pozitivno, povsem preplavi, zato nujno potrebuje pomirjeno odzivanje odraslih, ki tako uravnavajo njegovo razburjenost. Veliko malčkov se v obdobju po enem letu začne dojiti pogosteje, morda celo povečajo nočne podoje. S tem iščejo varnost in sproščanje, saj je obdobje po enem letu, ko se začnejo osamosvajati, za njih zelo intenizvno in potrebujejo telesni stik in dojenje, da lahko svoje nove izkušnje ustrezno predelajo.

DOJENJE JE NAJBOLJ MAGIČNA HRANA
Če strnemo vse plasti, je dojenje, poleg vira hrane, tudi vir sestavin za izgradnjo imunskega sistema, pa tudi varno in spodbudno okolje za zdrav psihosocialni razvoj, da se otrok lahko razvije v zdravega in zdravo razmišljujočega človeka z dobro samopodobo in zdravim odnosom do sveta. In na koncu lahko na nek način pritrdimo izhodiščni provokaciji, da je dojenje hrana. Dojenje je hrana. Je najbolj čudovita, magična hrana, kar jo premore svet sesalcev, saj s pomočjo dojenja otrok zadovolji svoje primarne potrebe za zdrav telesni, duševni in umski razvoj. Poleg tega pa se z dojenjem hrani tudi mama, ko se z otrokom preko dojenja prepleteta v eno bitje.

Literatura in viri:

Dettwyler, K. A. (1988). More Than Nutrition: Breastfeeding in Urban Mali. Medical Anthropology Quarterly New Series, 2 (2) 172-183

Verduci, E., Banderali, G., Barberi, S., Radaelli, G., Lops, A., Betti, F., Riva, E. in Giovannini, M. (2014). Epigenetic Effects of Human Breast Milk. Nutrients, 6(4), 1711–1724. doi:10.3390/nu6041711.

Ballard, O., in Morrow, A. L. (2013). Human Milk Composition. Pediatric Clinics of North America, 60(1), 49–74. doi:10.1016/j.pcl.2012.10.002 .

Hinde, K. (2018) Breast Milk & Baby Spit. Mammals suck. Pridobljeno s: http://mammalssuck.blogspot.si/2016/01/breast-milk-baby-spit.html.

5. Alicia A. Breakey in sodel. Illnessin breastfeeding infants relates to concentration of lactoferrin and secretoryImmunoglobulin A in mother’s milk : (dostopno na spletu 19. 3. 2018) : (dostopno na povezavi: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4334701/)

6. Denise Harrison in sodel. Breastfeeding for procedural pain ininfants beyond the neonatal period : (dostopnona spletu 19. 3. 2018) : (dostopno na povezavi: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/14651858.CD011248.pub2/full)

7. Tonse N.K. Raju, Breastfeeding Is a Dynamic Biological Process – Not Simply a Meal at the Breast : (dostopno naspletu 19. 3. 2018) : (dostopno na povezavi: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3199546/)

8. Mojca Vozel Zakaj dojiti 20 koristi za otroka in mater : (dostopno na spletu 19. 3. 2018) : (dostopno na povezavi: https://dojenje.net/images/stories/ZAKAJ_DOJITI_20_KORISTI_ZA_OTROKA_IN_MATER.pdf)

9. Ruth A. Lawrence in Robert M. Lawrence, Breastfeeding:a guide for the medical profession Eighth edition : ELSEVIER, Philadelphia, ZDA 2016, str. 321

10. Emily E. Stevens in sodel., A history of Infant Feeding : (dostopno na spletu 19. 3. 2018) :(dostopno na povezavi: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2684040/)

11. Najidah Hambali in sodel.,The Preliminary Study of Interrelationship of Perceived Stress to Brainwave Characteristic of Breastfeeding Women: (dostopno na spletu 19. 3. 2018) : (dostopno na povezavi: http://article.sapub.org/10.5923.c.eee.201501.01.html)

12. WHO, Infant and Child Feeding Model Chapter for textbooks for medical students and allied health professionals : WHO : Geneva Švica 2009, str.12

13. Ashley Montagu, Touching The Human Significance of the Skin Third Editon : Harper & Row, Publishers, New York, GrandRapids, Philadelphia, St. Louis, San Francisco, London, Singapore, Sydney,Tokyo, Toronto 1986, str. 3

14. Raylene Phillips MD, IBCLC, FAAP The Sacred Hour UninterruptedSkin-to-Skin Contact Immediately After Birth : (dostopno na spletu 8. 8. 2018) : (dostopno napovezavi: https://www.medscape.com/viewarticle/806325_4)

15. Shourangiz Beiranvand in drugi The Effects of Skin-to-Skin Contact on Temperature and BreastfeedingSuccessfulness in Full-Term Newborns afterCesarean Delivery : (dostopno na spletu 8. 8. 2018) : (dostopno na povezavi: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4291124/)

16. Unicef Skin-to-skin contact  : (dostopno na spletu 8. 8. 2018) : (dostopno na ppvezavi: https://www.unicef.org.uk/babyfriendly/baby-friendly-resources/guidance-for-health-professionals/implementing-the-baby-friendly-standards/further-guidance-on-implementing-the-standards/skin-to-skin-contact/)

17. Jan Wiberg Mother and newborn baby: mutual regulation ofphysiology and behavior–a selective review. : (dostopno na spletu 8. 8. 2018) : (dostopno na povezavi : https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16252290)

18. Tomaž in Katarina Kompan Erzar Teroja navezanosti : Celjska Mohorjeva družba, Celje 2011

19. Raylene Phillips UninterruptedSkin-to-Skin Contact Immediately After Birth : (dostopno na spletu 8. 8. 2018) : (dostopno na povezavi:  https://www.medscape.com/viewarticle/806325_4)

20. Otrokove razvonjepotrebe : Inštitut za razvoj človeških virov : (dostopno na spletu 8. 8. 2018) : (dostopno na povezavi: https://www.psihoterapija-ordinacija.si/osebnost-in-odnosi/otroci-in-starsi/otrokove-razvojne-potrebe)

21. Elisabeth Morel ExpertAdvice: Tummy Time : (dostopno na spletu 8. 8. 2018) : (dostopno na povezavi:http://www.littlehobokenblog.com/single-post/2017/10/09/Expert-Advice-Tummy-Time)

22. Ted L. Tewfik Vagus nerve Anatomy  : (objavljeno na spletu 8. 8. 2018) :(objavljeno na povezavi: https://emedicine.medscape.com/article/1875813-overview?pa=itw50UFinJWpIpWIuaFTl%2BMrrn92wzf16iqx3UHuTEM6ey5rInyVDsDQllxk9%2F9KNFsYxDuz%2Fz2hge3aAwEFsw%3D%3D)

23. Chrissy Zmijewski Activatethe Parasymphatetic Nervous System to Improve Recovery : (dostopno naspletu 8. 8. 2018) : (dostopno na povezavi:http://www.ptonthenet.com/articles/activate-the-parasympathetic-nervous-system-to-improve-recovery-3910)

26. Diane Weissinger in sodel. The Womanly Art of Breastfeeding 8th Edition : La Leche Ligue International : Balantine Works, New York 2010

25. Judith A. Lothian The Birth of a BreastfeedingBaby and Mother : (dostopno na spletu 21. 3. 2018) : (dostopno na povezavi: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1595228/)

26. AlphaParent How Breastfeeding ChangesYour Brain : (dostopno na spletu 8. 8. 2018) : (dostopno na povezavi: https://www.thealphaparent.com/how-breastfeeding-changes-your-brain/)

27. Foteini Kakulas in Donna Geddes Breastmilk Composition is Dynamic: Infant Feeds,Mother Responds : (dostopno na spletu 8. 8. 2018) : (dostopno na povezavi: http://milkgenomics.org/article/breastmilk-composition-dynamic-infant-feeds-mother-responds/)

28. Andreja Poljanec Dojenje – nenadomestljivi dar: psihološki vidiki dojenja : (dostopno na spletu 21. 3. 2018) : (dostopno napovezavi: https://srcdljubljana.com/blog-srcd/232-dojenje1)